Raziskave in študije
Namen raziskave: Merjenje odziva posameznika na hipoksične pogoje. Določalo se je naslednje biomarkerje: Hemogram, Heat Shock protein 72, Heat Shock Protein 90, Vascular Epithelium Growth Factor, Renin, Eritropoetin.
Termin: april – junij 2018
Odgovorna oseba: prof. dr. Igor Mekjavić, raziskovalec institut Jožef Štefan, oddelek avtomatike, biokibernetike in robotike
Kontakt: IJS, oddelek avtomatike, biokibernetike in robotike
Namen raziskave: Merjenje serumskih označevalcev: EPO, Renin, Aldosteron, HSP72(70), HIF1a, HSP90a pri 24 različnih posameznikih, ki so bili izpostavljeni različnim hipoksičnim pogojem.
Termin: julij – avgust 2017
Odgovorna oseba: prof. dr. Igor Mekjavić, raziskovalec institut Jožef Štefan, oddelek avtomatike, biokibernetike in robotike
Kontakt: IJS, oddelek avtomatike, biokibernetike in robotike
Namen raziskave: Primerjava utečenega določanja celokupnega testosterona, estradiola in progesterona z določanjem proste frakcije testosterona, estradiola in progesterona ter korelacija laboratorijskih vrednosti s pacientovimi simptomi.
Ozadje: V laboratoriju rutinsko določamo tako prosto kot tudi vezano obliko hormonov. Zanima nas korelacija teh treh analitov in ali je značilno gibanje v mesečnem ciklusu ženske izraženo tako s slino kot z serumsko koncentracijo hormonov.
Termin: maj – avgust 2017
Odgovorna oseba: mag. Branka Svetic, spec. med. biokem
Kontakt: Laboratorij Medicare PLUS: 00386 (0) 59 162 018
Namen raziskave: Primerjava utečenega določanja celokupnega testosterona z določanjem proste frakcije testosterona ter korelacija laboratorijskih vrednosti s pacientovimi simptomi.
Ozadje: testosteron
Testosteron spada med androgene hormone. Pri moških nastaja pretežno v Lejdigovih celicah v testisih, del pa ga nastane tudi na skorji nadledvične žleze. Vrednosti testosterona so pri moških 10-20x višje kot pri ženskah.
V krvi se testosteron nahaja v dveh oblikah – vezani in prosti. Vezan testosteron predstavlja 98-99% vsega testosterona, pri čemer je vezan na protein SHBG (60-80%), albumin in globulin, ki sicer prenaša kortizol. Večina raziskovalcev sprejema prosto obliko testosterona kot biološko aktivno oziroma reprezentativno, saj prosta oblika za razliko od vezane ni odvisna od razmerja in količine transportnih molekul v krvi.
Tudi določanje prostega testosterona predstavlja izziv, tako za vzorce iz seruma kot iz sline. V laboratoriju Medicare PLUS, kot vzorec za določanje prostega testosterona uporabljamo slino. Slina predstavlja stabilen in nainvaziven medij, ki preiskovancem omogoča, da ga zberejo sami. Obstajajo določene omejitve (kontaminacija sline s krvjo, večkratno vzorčenje za izogib pulziranju, čas vzorčenja), ki jih je potrebno upoštevati in katere bi želeli z raziskavo še dodatno preveriti.
Nato pa bi dobljene vrednosti (prostih vrednosti za testosteron slina, prostih vrednosti testosteron serum in celokupni testosteron) med seboj primerjali in na podlagi tega poskušali izdelati priporočila za delo laboratorija v prihodnje.
Termin: april – oktober 2016
Odgovorna oseba: mag. Branka Svetic, spec. med. biokem
Kontakt: Laboratorij Medicare PLUS: 00386 (0) 59 162 018
Namen raziskave: Zanima nas vpeljava in izboljšava vzorca posušene kapilarne krvi iz katerega bi nato izprali protitelesa, katera bi pomerili proti antigenom, ki jih najdemo v hrani.
IgG4 protitelessa po našem mnenju igrajo pomembno vlogo in lahko kažejo posameznikov odziv oziroma tolerantnost na beljakovino, ki jo najdemo v hrani.
Nutritivna intoleranca je namreč stanje, ki ga opazimo pri skoraj 50% populacije, vendar so simptomi različno izraženi. Ker so simptomi zapozneli, je odkrivanje težje. V laboratoriju bi radi preiskovancem omogočili lažji odvzem, ker pa je posušena kri (dried blood spot) stabilna oblika vzorca, je možno tudi pošiljanje po pošti.
Termin: maj – oktober 2016
Odgovorna oseba: Petra Okoren, dipl. inž. lab. biomed.
Kontakt: Laboratorij Medicare PLUS: 00386 (0) 59 162 018
Namen raziskave: merjenje odziva posameznika potem, ko je ta izpostavljen različno močnim stresorjem. Pri posamezniku bo spremljano bitje srca, potenje, telesna temperatura, stopnja stresa pa bo merjena s pomočjo kortizola v slini.
Termin: december (2015) – junij 2016
Odgovorna oseba: Martin Gjoreski, mladi raziskovalec institut Jožef Štefan, oddelek za inteligentne sisteme
Kontakt: Oddelek inteligentnih sistemov IJS
Namen raziskave: merjenje odziva posameznika s pomočjo biokemičnih označevalcev, potem ko so bili posamezniki izpostavljeni različnim hipoksičnim pogojem. Določalo se je naslednje biomarkerje: Eritropoetin, Cartilage oligomeric matrix protein, CTX-II, Renin, Aldosteron, Hialuronska kislina, PIIANP, Aggrecan.
Termin: december (2015) – maj 2016
Odgovorna oseba: prof. dr. Igor Mekjavić, raziskovalec institut Jožef Štefan, oddelek avtomatike, biokibernetike in robotike
Kontakt: IJS, oddelek avtomatike, biokibernetike in robotike