Hormoni v slini

Progesteron je steroidni hormon udeležen v menstrualnem ciklu, nosečnosti in razvoju otroka. Raven hormona z leti pada, kar lahko vodi v hormonsko neravnovesje, ki pa je včasih značilno tudi pred nastopom menopavze.

Nizka raven progesterona je lahko glavni razlog, da imajo ženske težave z zanositvijo, poleg tega pa je tudi glavni krivec za spontani splav. V nosečnosti je nizka raven progesterona kriva za jutranjo slabost (ki jo povzroča estrogen).

Progesteron deluje zdravilno na krvne žile, menstrualne migrene, preprečuje pa tudi krče arterij. Progesteron je tudi “naravni antidepresiv” saj spodbuja dobro počutje. Najpomembnejša lastnost pa je preprečevanje raka dojke, jajčnikov in črevesja.

Andropavza, moška menopavza, je rezultat postopnega upadanja testosterona. Simptomi se pojavljajo na različnih nivojih, odražajo se tako na čustvenih, psiholoških in vedenjskih spremembah. Pogosto moški opazijo postopno pojemanje energije, izgubo mišic in zbranosti, povišanje telesne maščobe, zmanjšano vzdržljivost, izgubo libida in pojav erektilne disfunkcije.

Na drugi strani je testosteron pri ženskah 2. najpogostejši hormon takoj za progesteronom. Je glavni hormon, ki preprečuje Alzheimerjevo bolezen, pomemben pri zdravljenju osteoproze ter pomemben hormon za zdravje srca. Na počutje vpliva tako, da poveča spolno poželenje, poveča energijo in krepi samozavest. Testosteron povezujemo tudi z sindromom policističnih jajčnikov.

Pri ženskah se merjenje nivoja estrogena priporoča takrat, ko:

• ima ženska nenormalne menstrualne cikluse,
• neobičajne močne krvavitve med menstruacijo,
• se sooča z neplodnostjo,
• se prezgodaj pokažejo simptomi menopavze

S testom se ocenjuje feminizacijo in prisotnost ženskih lastnosti pri moških (na primer pojav prsi pri moških).

Kortizol imenujemo tudi stresni hormon, saj njegova raven naraste, ko doživljamo npr. stres na delovnem mestu, smo pod pritiskom. Kortizol v krvi povzroči, da nam naraste krvni tlak, poviša pa se tudi sladkor v krvi.

Kortizol je hormon iz skupine imenovane glukokortiokoidi, ki ga proizvaja nadledvična žleza kot del dnevnega hormonskega cikla. Je ključen hormon pri odzivu telesa na stres, tako na psihološkem kot čustvenem področju.

Dobljene vrednosti lahko kažejo na sindrom izgorelosti, Cushingov sindrom, Addisonovo bolezen. Povišan kortizol na dolgi rok predstavlja povečano tveganje za nastanek sladkorne bolezni in povišanega krvnega tlaka. S pomočjo njegove vrednosti lahko tudi ocenimo delovanje nadledvične žleze.

Melatonin ima močno antioksidativno funkcijo. Ker je topen tako v maščobah kot v vodi, lahko prehaja skozi celične membrane in vstopa v celične organele (mitohondrije). Kot antioksidant je tako lahko prisoten povsod v možganih. Je edini antioksidant, ki vstopa v mitohondrije, kjer se odvija celično dihanje. Tam nevtralizira proste radikale takoj ob njihovem nastanku.

Melatonin je zelo pomemben za delovanje imunskega sistema in varovanje DNA pred oksidacijskimi poškodbami. Melatonin sodeluje pri ciklu spanje-budnost tako, da povzroča zaspanost in zniža telesno temperaturo. Običajno raven melatonina prične naraščati v času od srednjega do poznega večera, najvišje vrednosti pa naj bi melatonin dosegel ponoči (od 2. do 4. ure). Jutranja vrednost je tako nižja od tiste s katero gremo spat.

DHEA vpliva na imunski sistem, energijo in kakovost spanca in ublaži sindrom kronične utrujenosti. Pomaga tudi preprečevati srčna obolenja, osteoporozo, raka prostate pri moških in raka dojke pri ženskah.

Nastaja v nadledvični žlezi, spolnih žlezah, možganih in koži. V ženskem telesu se ustvarja tudi v jajčnikih. Največ ga je v najstniških letih, ko je po količini najobilnejši steroidni hormon v telesu. Raven DHEA pa z leti nenehno upada.